Arhiv za Januar, 2007

Bar

23.01.2007 ob 11:50

Zadnjič sem fotografiral en prav poseben bar, v bistvu klub. Fotografiral sem ga brez ljudi, brez življenja, brez bita, brez dogajanja. Sem bil potem razočaran nad fotografijami, ker bar res ni prostor kontemplacije, ampak čisto nekaj drugega. Dobrega pogleda, lepega vonja, tistega malo čez rob, predvsem pa prostor druženja in draženja vseh čutov,… Tule je par fotografij detajlov tegale bara – kluba, ki ima vse potrebne potenciale za prijetno druženje in draženje.

03a.jpg

12a.jpg

11a.jpg

10a.jpg

13a.jpg

02a.jpg

Klub Brioni v Kranju, avtorji arhitekture Nava d.o.o.

  • Share/Bookmark

Jesen, zima, pomlad, čez par dni že poletje?

15.01.2007 ob 01:17

Prejle sem nesel smeti v smetnjak. Tam stojijo štirje. Tisti so, ki se jih odpira z nogo in imajo zelen pokrov. Da bi se spraševal zakaj je pokrov ravno zelen, verjetno nima smisla. Trije so bili polni, v četrtem je bilo pa prostora ravno še za moji dve vreči. Dve vreči v dveh dneh. Hm.

Potem peljejo te smeti na barje in tisti, ki so bili že kdaj tam vedo, da je to eno ogromno smetišče. Iz njega delajo umeten hrib, najprej grič, potem hrib, na koncu bo to mogoče nov cilj ljubljančanov v hitri hoji na novo goro najbliže centru mesta. Ampak zakaj bi se obremenjevali s smetmi. Tako pač je, smo pač potrošniška družba in embalažo je potrebno nekam odvreči.

Ravno tako lahko rečemo “tako pač je” za pomlad, ki je v bistvu že tu. Kaj hočemo, pač smo družba “komotnikov”, ki se ne bo kar zlepa odrekla vsemu udobju avtomobilov in ostalih prevoznih sredstev, dimnikov s toplogrednimi plini,… Zakaj le. Zakaj bi se peljal s kolesom v službo? Da bom vohal Co2 ostalih, ki se ne peljejo s kolesom? Hja. Nekje je potrebno začeti in ne gledati na druge. Še vedno je bilo tako, da ko je nekaj postalo moda, se je prijelo v širših množicah. Kritična masa. Tako je s tekom, tako je s kajenjem, tako je z alkoholom, vegetarijanstvom,… – moda.

Upam, da bo tole “proti segrevanje ozračja” tudi čimprej postala moda, da mi ne bo potrebno več, v tem času, ob naših smetnjakih fotografirati takihle fotografij. Neopredeljujočih glede na letni čas. Saj sploh ne vem več kaj je sedaj – jesen, zima, pomlad ali poletje.

jesen1.jpg

  • Share/Bookmark

Fotografija danes, kaj to je? Slike s kontejnerja za smeti.

12.01.2007 ob 13:10

Že nekaj časa se sprašujem o tem.

Kaj je v bistvu danes fotografija. Ne govorim o komercialni, popotniški, družinski, … , ampak o razstavni.

Pravijo, da je glede na tehnično izpetost sedaj “in” konceptualna fotografija, osebno mislim da je tudi ta že izpeta. Kaj je torej danes fotografija? Lovljenje utrinkov z mobitelom? Res ne vem.

Zadnjič sem šel in sem v času kosila, oziroma takoj po njem, naletel na en kontejner za smeti. On tam stoji in čaka na smeti. Že en čas je tam. In ta čas ga je že malo zdelal. Ampak on je tam in čaka na smeti, na ostanke vsega dobrega kar porabimo. Ja, vsega dobrega. Sem se šele potem, ko sem naredil fotografije, spraševal, a ga sploh kdo kdaj opazi? Kontejner. Hm. Verjetno ne, saj je le kontejner za smeti. No, ko sem ga tako tisti dan ugledal in se mu približal, sem zagledal en neverjeten element spomina. Poln praskic in barv in rje in ostankov raznih olj in … Tako je bil lep, tako, da sem moral vzeti fotoaparat in ga malo poslikati. Kar neverjetno kaj vse se da najti na enem kontejnerju za smeti – pravo galerijo slik. In sem jih res naredil. Fotografije, ki so slike ene površine zapuščenega elementa, ki ga vsak uporablja in malokdaj zares zagleda.

barv-komp-1.jpg

barv-komp-4.jpg

barv-komp-2.jpg

barv-komp-3.jpg
Kaj je fotografija danes? Tudi to je izpeto tudi koncept tega je izpet, torej, kaj je fotografija danes?

  • Share/Bookmark

PS

12.01.2007 ob 01:18

Ja, zadnjič sem fotografiral ps-a, oziroma našo psičko, pa je tole ratalo (test, ker nisem še nobene fotografije dal tule sem).

l01a.jpg

l02a.jpg

  • Share/Bookmark

Ma.

12.01.2007 ob 01:13

Hm, razmišljam kam in kaj zdaj.

Kar naenkrat ni več oporne točke. Hm. Je zanimivo, ko prideš nekam in res ne veš kako naprej, in veš da bo treba, ker tu in tako ne moreš več. Hm. Potem se pa začne odvijati film za filmom. Oh ta naša podzavest,…

Hm.

Potem pride počasi čas za pesem, ker le tako mogoče umiriš tistega duha svobode, ki bi kar nekam in nekaj bežal.

Ma, kajpak potem pride rešitev, kot vedno. Zanimivo.

  • Share/Bookmark