Z odprtimi očmi na kosilo
28.05.2007 ob 15:31Glede na to, da sem danes dobil en nov objektiv, sem na poti na kosilo odprl oči in njegovo zaslonko in naredil nekaj, kot pravijo, snapshoot-ov, to je hitrih škljocev brez naprezanja in čakanja in razmišljanja,…. Vidiš izostriš in škljoc. V bistvu je prav neverjetno kaj vse lahko človek vidi na poti, ki jo prehodi vsak dan in se je tako navadil, da kar pozabi na to, da gre po njej. Hm, filozofska izjava, hja, kajpak. Lahko pa rečem tudi, da je na teh 400m asfalta toliko narave, toliko detajlov in lepot, kolikor jih opaziš. Ob vsej pločevini, ki nam je nujno potrebna in zasede neskončno več prostora kot bi bilo logično, je prava paša za oči zagledati pikapolonico, kapljico na trti, orehove liste v vsem svojem mogočnem sijaju, pa rože, rože ki si jih ljudje v mestu zasadimo okoli sebe, da se tolažimo, češ, živimo v naravi,…
Par fotografij, par vtisov:
Pika poka pikapolonica
Rožice.
Kapljica – ostanek dežja.
Orehovi listi.
Impresija s koluta za telefonski kabel.
Danes so preživele, jutri jih bo pa mogoče povozil nekdo drug.
Ko smo bili majhni so nam vedno govorili, da je potrebno pojesti vse kar je na mizi. Kaj pa mi govorimo našim otrokom?
28.05.2007 ob 16:56
Lepota se skriva okoli nas in to lahko v čisto minimalni obliki. Ti si jo opazil.
29.05.2007 ob 16:06
drenovka, hvala.
Če hodimo z odprtimi očmi in na široko gledamo okoli se da marsikaj videt ja.
30.05.2007 ob 12:57
Jst bi tut mel objektiv, ki dela take fotke.
(btw, piše se kabel, ne kabelj)
30.05.2007 ob 13:06
Buba, vidiš, ti vidiš moje tipkarske napake jaz pa detajle zunaj. V bistvu ne rabiš objektiva,…
Ne, šalo na stran, to je navaden kit Nikkor 18-70 (3,5-4,5). Edini, ki ni profi objektiv v moji zbirki. Ampak, za fotko je itak važen uč in možgan, oprema je le sredstvo. Če na Emzinu lahko zmagajo fotke posnete z mobilcem, kar je super, važen je pač izdelek.