Z odprtimi očmi do Ljutomera in nazaj
13.06.2007 ob 23:58Služba je služba in včasih je potrebno tudi na teren, ven, stran od teh naših novodobnih najtesnejših prijateljev/sodelavcev – računalnikov.
In smo šli v Ljutomer, na gradbišče. Moram priznati, da nisem bil v tistih koncih že res zelo dolgo. Ravnica z rumenečo pšenico, po gričih razsejane brajde in srčni, pristni ljudje (no odvisno od posameznika, kot vedno in povsod).
Nazaj grede smo si ogledali še nagrajeno Celjsko kočo, ampak to je že druga zgodba, za jutri. 
Spraševal sem se, če se da kar med vožnjo narediti zanimive fotografije, oziroma videti stvari malce drugače.
Tunel.
Iz tunela.
Ravnica.
Nekje ob poti.
Na gradbišču.
Na gradbišču.
Na gradbišču.
Na gradbišču.
Ob gradbišču.
Ob gradbišču.
Nazaj na cesti.
Na Celjski koči.
Tale mi pa vse pove o Celju iz avta. Poplava izgradnje družbeno prepotrebnih centrov.
Celje.
Nekje na avtocesti, na poti nazaj v Ljubljano.
Fotografije so avtorsko delo in jih je prepovedano kopirati in uporabljati v komercialne namene,…
14.06.2007 ob 10:31
meni je vsec stricek s kolesom in ”ob gradbiscu”, me pa zanima v kaksnem formatu slikas (raw) in ali obdelas vsako fotko oz. nikoli ne ohranis stanja taksnega kot je bilo posneto.
14.06.2007 ob 10:45
Katarina, RAW ja, te so itak vse obdelane ampak malo. Pa saj veš kako je, je treba nardit malo drame.
Striček je bil pa fotkan pri ene 95km/h.
14.06.2007 ob 11:24
Vau. Fantastično. Iz tistih koncev, kjer ti nisi bil zelo dolgo, je moja stara mama. Tudi jaz tam nisem bila dolgo. Šmrk.
14.06.2007 ob 14:39
Dajana, hja, pejdi kaj, a ne.
Res je lepo.