Dopust

24.06.2007 ob 04:15

Mislim, da bo prišel kar prav. Nič monitorjev in tiplovnic. Upam, da tudi mišk ne bo tam naokoli.

Gremo, arhitekture je bilo letos, do sedaj, že več kot dovolj. :)

isk01a.jpg

Ja, tudi našo arhitekturo sem se spravil fotografirat. Poslovna stavba Iskratel v Kranju, projektirali smo NAVA arhitektura in oblikovanje d.o.o.

Fotografija je avtorsko delo, prepovedano kakršnokoli razpolaganje z njo.

  • Share/Bookmark
 

10 komentarjev na “Dopust”

  1. zedenski pravi:

    “Fotografija je avtorsko delo, prepovedano kakršnokoli razpolaganje z njo.” – a si ti res tako zagovedan, al se samo mal zajebavas?!

  2. herr doktor herr doktor pravi:

    zanimiva kompozicija same fotografije.

    a tut gledat je ne smem?

  3. samo samo pravi:

    Ko je človek na dopustu, je fajn da se ne razpolaga z njegovimi deli, a ne. :)
    Sedaj se spet lahko gleda. :)

  4. zedenski pravi:

    ej sori, ampak ta stavek me je res pogrel :D drgac pa vse super, vsaj vemo, da se na tem podrocju tudi kaj dogaja …

  5. andraz pravi:

    Stavba, ki pod nobenim pogledom ne uposteva sustainabilitya.

    Ocitno so tudi slovenski arhitekti 30 let za svetom, ko ostala podrocja.

  6. samo samo pravi:

    andraz, obrazložitev tvojega komentarja me pa res zelo zanima.
    Če imaš kakšno minutko časa, a lahko prosim obrazložiš svoj komentar?

  7. andraz pravi:

    V bistvu imam minutko.

    Na kozlanje mi gre stanje slovenske arhitekture in arhitekture drzav, kjer ne obstaja nikakrsni miselni preskok, kjer se za dosezek smatra spoj stekla in jekla, ki se ga ne samo da smatra kot materialno modno muho, temvec celo kot definicijo estetike. Skupaj z osnovnimi geometrijskimi telesi.

    Dandanes je nujno da se slovenska arhitektura pocasi zave, da morajo biti poslovni in privat objekti izkljucno v funkciji sustainabilitya, torej nekje v okvirih pasivnosti in aktivnosti. Ne pa da z novo arhitekturo povecate fiksni strosek svoji stranki na vseh mogocih nivojih (vzdrzevanje, ogrevanje hlajenje, ciscenje) in hkrati bistveno dodatno obremenjujete okolje.

    V bistvu bi se dandanes moralo definirati kot SLABA ARHITEKTURA cisto vse, kar ne pade v okvir pasivnih standardov in nekih dojemljivih idej sustainabilitya. Govorimo o novi arhitekturi, se razume. In ko gledam take, nove stavbe, ne morem mimo glasnega vprasanja, ali kdo od nasih arhitektov sploh dojema ta pojem in nujnost njegove aplikacije? A so vsi resnicno suznji Arhicada (ki se vedno dela neumnosti s krivimi stenami), Autocada (kjer uporabniki se vedno na roke delajo poglede), torej orodja, in zelo slabe podlage, ki so jo dobili na FA?

  8. samo samo pravi:

    andraz, govoriš o trajnostnem razvoju.
    V to bi bilo dobro vključiti tudi pozitivno komunikacijo na kulturnem nivoju. Le tako se bodo lahko stvari začele vsaj malo premikati.
    Problem, ki si ga izpostavil, je vsekakor vedno bolj aktualen. Ampak na vseh področjih, predvsem pa v naših glavah. Dokler ne bo kritične mase, preskok ne bo mogoč. Je pa potrebno gledati na to zelo na široko, ne le ta stavba je steklena. Se je potrebno npr. vprašati koliko energije je šlo za izdelavno računalnika na katerem tole beremo, pišemo,… se je potrebno marsikaj vprašat, je potrebno iti kdaj na kakšno smetišče, pa v gore, pa kaj prebrati in potuhtati. Ja, trajnostni razvoj je dejstvo.
    Je pa dejstvo še nekaj, država bo morala veliko prevzeti na svoja bremena in začeti izobraževati, subvencionirati, ozaveščati,…
    Zadnjič smo bili na ekskurziji v Avstriji in smo gledali pasivne hiše. Zanimivo, impresivno (razen specifičnega vonja). Ampak država stoji za tem, zares. Ne le na papirju. In prvič sem videl tudi poslovno stavbo, ki je dejansko zadostovala mojemu občutku estetike in topline in je bila tudi varčna, oziroma skoraj samozadostna.
    Vse se da, če se hoče. Tudi arhitekti lahko naredimo marsikaj, če je naročnik za.
    Tudi FA ne bi tlačil v slabo podlago, niti ni za blatiti slovenske niti katere druge arhitekte. Vsak se trudi po svoje. Včasih smo vsi risali na roke, sedaj večina na računalnik. Delajo se ogromne steklene stavbe, jutri se bodo mogoče pasivne,…
    Vse se spreminja.
    Na bolje?
    Hm.
    Odvisno kdo in od kje gleda.

  9. andraz pravi:

    Arhitektura, kot nekaksen zlitek tehnike in umetnosti, bi morala biti trend setter, pa ni. Sploh ne pri nas. Pozabimo na drzavo, ker samo vidimo, koga volimo. Konstantno napacne ljudi. Mogoce je problem v politicnem sistemu, mogoce v tem, da je zavedanje izvoljenega ljudstva omejeno na lastno garazo.

    Zadnjic ste bili v Avstriji. Evo, vidis kje je problem? Namesto da bi sel 5 let nazaj pogledat v Avstrijo, ali se bolje, da bi se v sloveniji zgodil nek podoben projekt (ki bi ga morali sforsirati vi, torej stroka), pa sele danes arhitekti hodijo na ekskurzije v evropo gledat to tehnolosko “cudo”. Torej je problem tudi v arhitektih oz. sem sam preprican, da vecinsko v arhitektih. In rezultat? Danes samograditelji, kot v komunizmu, vedo neprimerno vec o tej gradnji kot poštemplani arhitekti. Za kozlat, ne? Po cigavi krivdi?

    In razlaganje, da je odvisno od narocnika, je precej neumesno. Sam sem iskal arhitekte po sloveniji 2 leti nazaj za pasivno gradnjo in so me gledali kot mentalnega hendikepiranca. Mislim da sem jih obletal okoli 10, med drugim sem sel tudi na faks povprasat o tem, a izkusnje glede tega bolje da ne delim javnosti. Stvar je rezultirala v tem, da je kapital pobegnil nazaj v tujino, v mojem primeru v svico, ker pri nas ne da ni bilo know howa (ki niti ni potreben v blazni meri, ker gre za zelo primitivno tehnologijo v koncni fazi), problem je bil v tem, da se je vse ustavilo pri arhitektih in njihovemu splosnemu nezanimanju ali v malce bolj pozitivni luci, totalnem blefiranju. Le-te je rec vsaj zanimala :) .

    Problem je tudi v tem, da se sele danes dela na racunalnik in to primitivne kubuse, kar bi se moralo poceti 15 let nazaj.

    Ja, vse se spreminja, korak naprej, korak nazaj, le pri nas skoraj z milenijsko zamudo. Urbanizem je se hujsi primer tukaj.

    In ja, FA je leglo slabe podlage in velik razlog popolne nekonkurencnosti slovenske arhitekture na tem podrocju. Zdej, koliko se arhitekti trudijo, je njihov problem, a ce smo pravicni, se trudijo tocno toliko, da zadostijo investitorjem in da plavajo v neki zborniški sferi brez bistvenega napredka.

  10. samo samo pravi:

    Ja, navrgel si veliko resnic, ni kaj.
    Niti ne bom komentiral, ker mislim, da vsak pri sebi ve kaj je res in kaj ni.
    Res odlično, da si načel to temo, ker mislim, da se stroka dejansko mora iz svojega akademizma počasi spustiti na realna tla. Na vseh področjih. In pogledati malo širše. Temelji se ob močnem potresu zamajejo, a navadno ostanejo. Hiša zgrajena na njih, se pa dejansko lahko poruši in jo je potrebno zgraditi ponovno, mogoče na starih temeljih, mogoče je potrebno temelje obnoviti, dobetonirati, mogoče celo postaviti nove.
    To seveda ne velja le za arhitekturo.
    Je pa tako, da je na koncu koncev res vse odvisno od posameznika. Kam in kako se bo v nekaj usmeril in kaj in kako bo to počel.
    Kakorkoli že, dejansko se je potrebno pogovarjati in iskati boljše rešitve za naprej.
    Nočem biti klišejski, ampak naši zanamci prihajajo in dejansko je pomembno kaj bodo dobili. Tako na materialnem, kot na etičnem, moralnem,… področju.

    Še enkrat hvala za tvoj prispevek.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !