Hipersodobna slovenska gorska arhitektura

2.10.2007 ob 14:04

Dr. Tone Cevc je v Zborniku referatov mednarodnega simpozija Bohinj 7. – 9. 6. 1995 z naslovom “Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah” zapisal, da je bohinjski stan značilna stavba v tamkajšnjih planinah, da je postavljen na dveh, štirih ali večih stebrih – “kobilah”, da odprt prostor pod kočo daje zavetje živini, nadstropna enoprostorna brunarica pa pastirju, ki v njej biva, kuha in spi. Da je stavba velika 4,5 x 4m, da ima v notranjščini leseno odprto ognjišče z vratilom – “cganom”, na katerega se obeša kotel. Da pastirjev pograd leži nasproti vhoda. Da so bruna sten zmozničena, streha pa napravljena “na kašto”. Pa da v planinah srečujemo zelo različne različice koč, ki se vedno idealno prilagajajo terenu. Da se lahko stavba postavi kjerkoli – na raven ali na poševen teren, in da je v slednjem primeru koča podprta le z dvema stebroma. Da so nadstropnim stanovom zaradi večjega števila živine na paši začeli dodajati enokapne strehe. Zaključi pa s tem, da lahko zaradi postavitve in organizacije prostorov ter enostavne gradnje bohinjske stanove uvrstimo med zelo stare stavbe Osrednjih in Vzhodnih Alp. Sem se hotel sam prepričati v napisano in sem jo en dan mahnil po bohinjskih planinah. Parkiral sem na plačljivem parkirišču v Stari fužini in se odpravil mimo Vogarja na Pršivec in na planino Viševnik, ki mi je še posebno draga. Tam sem pri prijaznih oskrbnicah Bregarjevega zavetišča spil čaj in se kar dolgo zadržal pri preučevanju stanov. Potem sem jo ucvrl čez Ovčarijo na Dedno polje in v Laz, kjer sem po nesreči stopil v en popolnoma frišen kravji drekec – tak zelen, bio, iz gorskih zelišč, še sedaj se pozna na gojzarju, noče stran. :) Kako lepo, da te planine še živijo! Potem sem hitro stopil proti Planini pri Jezeru in spet preko Vogarja v dolino. Za Krstenico mi je zmanjkalo časa, ampak tam sem bil že tolikokrat, da se s tem nisem obremenjeval.

In kakšen je bil moj zaključek? Da je imel dr. Cevc še kako prav. Še več…, da so tile stanovi neverjetna arhitektura. Tako enostavna, da je kar perfektna, saj ji ne moremo nič niti odvzeti niti dodati. Tako harmonično zlita z okolico – po materialih, postavitvi, vsebini,… Pojavno pa…, ja kaj naj sploh še dodam, to je najsodobnejša gorska arhitektura. Naj fotografije potrdijo moje prepričanje.

01.jpg

Tele fotografije so nastale lani, da ne bo kdo mislil, da so frišne. Ah, leto gor, leto dol, te hišice bojo vedno frišne. :) Iz Ljubljane sem štartal zgodaj zjutraj, ob skoraj polni luni.

02.jpg

Na Pršivcu sem bil v 3,5 h. Takrat sem imel kar kondicijo… Pogled na jezero je bil kot da bi gledal na morje – megle. :)

03.jpg

Planina Viševnik… Ena mala luškana avtohtona planina. Na njej je tudi Bregarjevo zavetišče, v enem bivšem stanu, zato še bolj živi. Ker je Planina pri Jezeru tako blizu in se nahaja pod Pršivcem, je tudi dobro obiskana. Oskrbnici zavetišča sta zelo prijazni. Enkrat sem celo prespal tam in to po celodnevni hoji po dežju. Gojzarji so mi prepuščali, koža na podplatih pa odstopila, ampak smo se vseeno tako luštno imeli, juhejnazajnaprej… Priporočam! Res tako prvinsko in po starem, po pastirsko. Oskrbnici pa kuhata najboljši planinski čaj. Zelišča direkt izza vogala. Res dobro.

04.jpg

Arhitekturni ARHE. Arhetip. Osnova. Bit… Preprosto, da boli. Z minimalnimi napušči… Hipersodobno!

05.jpg

Arhetip z dodatki. Če so potrebovali še malo več prostora, so ga enostavno dodali. Za živino, za shrambo,… Enostavno in logično. In tako harmonično.

06.jpg

Seveda se te hiške prenavljajo in obnavljajo. Dokler je le dimnik iz nerjavečega jekla…

07.jpg

Totalno sodoben detajl stopnic.

08.jpg

Skodle vsepovsod.

09.jpg

Planina Ovčarija.

10.jpg

Prenovljeni stan. V stari maniri so mu dodali dela na skrajnih koncih.

11.jpg

Prostor za živino se je prelevil v prostor za počitek in debato v senci.

12.jpg

Novo okno v stari steni iz brun.

13.jpg

Tale plastični detajl je pa glede na vse ostalo avtohotono zelo sporen… Sklepam, da tu niso nastanjeni pastirji. :)

14.jpg

Dedno polje – tipični bohinjski stan na “kobilah”. Ob strani dodana enokapna streha za živino. Kakšna logika!

15.jpg

Tole je pa popolnoma prenovljeni stan. Čista oblika, naravna koža, skoraj brez napuščev,… Neverjetno.

16.jpg

Isti stan od spredaj.

17.jpg

Raj na zemlji – Planina v Lazu. Nikoli ne bom pozabil, kdaj sem bil tam prvič. Deževalo je, bila je totalna megla in kar naenkrat so se mi iz nje začele prikazovati prečudovite hiške. Bilo mi je kot v pravljici.

18.jpg

Skodle na strehi preidejo v vertikalo skodel na stenah. Minimalizem.

19.jpg

Leseni dodatki – prizidki na zidanem stanu.

20.jpg

Planina pri Jezeru. Spet arhetipi. Stan in njegovi prebivalci.

21.jpg

NLP za NLP-je. Ne morem si kaj, da ne bi napisal, da mi tole res ni všeč. Prevelika stavba, brez občutka, v netipičnih materialih,… Pa še z osebjem imam zelo slabe izkušnje. Le z njim nisem bil na isti frekvenci, pa sem bil že skoraj po vseh naših kočah. Hecno.

22.jpg

Potem sem zagledal še enega domorodca, ki me je spomnil, da bo počasi treba nazaj v kotlino kva kva. :)

Za zaključek in v razmislek pa: glede na to, da je naša visokogorska arhitektura tako izjemna, je dejansko potrebno paziti, kaj se novega zgradi. Raznorazni “vikendi” so delikatna tema. Če je pravi posluh za naravo, ljudi in staro arhiterkuro, se pa da marsikaj narediti.

  • Share/Bookmark
 

8 komentarjev na “Hipersodobna slovenska gorska arhitektura”

  1. seamus pravi:

    ha, gledam kdaj je tole nastalo, pa vidim da lani, ker obdelujem slike od tam od tega vikenda in je vse belo :D

  2. samo samo pravi:

    seamus, lani lani.

  3. seamus pravi:

    Še dodatek v povezavi s temo: samo tista grimasa od koče pri Jezeru je pa res preogromna za vse ostalo in pa še neki betonskega so dodali na obalo jezera. Se mi na žalost ni dalo slikat, ker sem bil že rahlo zmatran, samo za semle pa bi prav prišlo :(
    Mi je pa zelo všeč planina Pod Mišelj vrhom, dobr itak je ta konc najlepši. Na žalost pa objekti pospešeno propadajo in je ob vsakem obisku manj za videti – slikca planine

  4. samo samo pravi:

    Grimasa ja. Pravi izraz.
    Da pa ene planine propadajo niti ni čudno. Če bi Slovenija šla v celostni trajnostni razvoj, bi bilo verjetno drugače.

  5. Ustvarjanje » » Po snegu od Tičarce do Kopice pravi:

    [...] je z betonsko zadevo na obali jezera in ogromno bajto vizualno čisto pokvarjena, več o tem pri Samotu. Zato pa je toliko lepša naslednja planina Dedno [...]

  6. Franc pravi:

    Moram se spet oglasiti, saj me fotografije komentarji in članki, ki jih objavljate navdušujejo. Škoda da ni tega več objavljeno tudi v takoimenovanih javnih glasilih. Fotografija je najbolj objektiven zapis dejanskega stanja. Odgovorni za gospodajenje s triglavskim narodnim parkom bi morali dobivati vaše fotografije s komentarji, pa bi si mogoče šli kako star tudi pogledat in morda bi celo ulrepali.
    Tudi urednikom javnih časopisov bi lahko prišla prav kaka vaša domiselna fotografija, pa bi se morda kdo le prebudil in začel ukrepati dokler ne bo povsem prepozno.
    Še veliko uspešnih strani.

  7. samo samo pravi:

    Franc, hvala.
    Sem pa tja pošljem kakšen tak prispevek tudi medijem v ponudbo za objavo, pa ni interesa. Hja, zato je pa blog, napiše se lahko kar se hoče. Iskreno in direkt. :)

  8. alja pravi:

    Kr šla bi semle. Kr zdejle… :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !