Le Samo

Piran…, milijonkrat fotografiran, podolgič in počez. Opisan od vrha do tal. Biser. Nekakšen kontrapunkt drugemu slovenskemu biseru, Bledu, le da je tam cervica na otoku, tu pa sredi mesta navidezno jezero v obliki trga. Arhitekt Podrecca je s to potezo res zadel terno. Trg živi, spomin na bivši mandrač pa tudi.

Piran živi.

Glede na to, da je bilo o Piranu že skoraj vse povedano in prikazano, sem se na svojih mini počitnicah vprašal, ali lahko naredim fotozgodbo, ki še ni bila povedana? Lahko predstavim Piran na drugačen način, ne le z razglednicami, polnimi lepih detajlov, estetskimi fotografijami?

In me je prešinilo, ko sem zagledal cize – piransko nujno prevozno sredstvo. Kajpak! Kaj je lahko bolj primerno za prevoz po teh ozkih uličicah kot ciza? Aja, ciza je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika ročni voziček na dveh kolesih.

Odločil sem se, da naredim konceptualno fotoštorijo – prikaz Pirana preko njegovih ciz. Kdo jih opazi, čeprav so prisotne skoraj na vsakem koraku? Parkirane so ob stavbah v ozkih uličicah, skrbno so priklenjene na kakšen drog, pripete kot kolesa, mopedi,… Najdemo jih na tržnici, pa v marini,…

Ciza na tržnici.

Še ena ciza ob tržnici.

Uporaba cize na ulici.

Natovarjanje na tržnici.

Ciza kot sedalo.

Ciza in moped, oba lepo zaklenjena.

Pospravljena ciza ob ulici.

Ciza na ulici, pazi jo gospa zgoraj desno.

Ciza v marini.

Potem sem pa ugotovil, da to niso edine cize. Klasične mislim. Nak, tudi turisti vozijo z oddaljenega parkirišča svojo prtljago na dveh kolesih, smetarji odvažajo ostanke nečesa porabljenega takisto na dveh kolesih,…

Turisti in njihove cize.

Smetar s svojo cizo.

Ni kaj, Piran je mesto ciz. Brez njih bi prebivalci mesta težko preživeli. Zanimivo, kako so lahko take “nepomembne, neopazne” stvari tako zelo pomembne.

Objavljeno v 17.10.2007 ob 14:14 in zapisano pod miks .