Arhiv za April, 2008

Milano 2008 – pohištveni sejem

22.04.2008 ob 08:24

Pohištvo. Na tone. Na kilometre. Hektarje v bistvu. Trendi? Bele kuhinje brez ročajev, električna vodila. Trendi – generalni? Nekje vmes med starim vzorčastim izmom in novim izmom, ki še ni definiran. Vtis? Hladno, odtujeno, mestno. Ampak to je pač in. :) Funkcionalnost? Hm. Sekundarna. Primarno? Vizualno preglasi harmonijo.

To je hitra skica po sejmu. In kaj sem delal. Fotografiral sem. Kako je zanimivo, ko je toliko ljudi na kupu. Koliko motivov. Koliko vzgibov. Na koncu koncev, človek je tisti za katerega se dela pohištvo. In kakšen je ta človek dandanes? Poglejmo kaj je zabeležil fotoaparat. :)

022.jpg

Grafika iz avta. Kamijonarjev ne konca ne kraja. Dobri so. Nenehno na cesti. Sodobni nomadi.

031.jpg

Kažin ala Italijani.

3a.jpg

Opna arhitekta Massimiliana Fuksasa kar funkcionira. Je nekakšen povezovalec vseh hal. Glavna ulica sejmišča.

052.jpg

Serijo urbanih anonimnežev tule narediš brez problema. :)

062.jpg

111.jpg

091.jpg

Silhuete.

101.jpg

Čik in mobi pavza.

18.jpg

Migracije iz hale v halo. Fotoaparati. Vozički za prospekte.

20.jpg

Čiščenje kar vmes.

22.jpg

:) Tale fotografija je pa za v mojo serijo Who is the Boss?

22b.jpg

Tale mi je pa naj od naj. Prispodoba današnjega časa. Individualisti, telefoni, lepa bleščeča osvetlitev, narava ob strani, smeti,… Vse je tu.

23.jpg

Čakajoči na taksi se dolgočasi.

24.jpg

Še ena za serijo Who is the Boss? :)

25.jpg

In potem so avtobusi in avti počasi odšli domov. :)

26.jpg

Mi pa smo bili spet On the road… domov.

  • Share/Bookmark

Tiha vojna proti parkirnemu prostoru

15.04.2008 ob 12:06

Trajala je, dokler se ni končala. :)

Kar kakšna 2 meseca bi rekel. Vojna med vozniki, ki svoje avte parkirajo kjer se le da in med stanovalci – domačini.

Zanimivo kako je nekomu prišlo na pamet, da bi lahko parkiral za kontejnerji za smeti. In je parkiral, ampak to so opazili tudi drugi in tako je bil tam parkiran skoraj vsak dan drugi avto. Lepo skrit za smetmi.

011.jpg

Nekomu pa to ni bilo všeč in je začel vojno proti tem prostoparkirnikom. Najprej je začel pred parkirani avto postavljati kanto za organske odpatke. Pa ni pomagalo. Potem je parktat zapeljal za avto kar cel kontejner za papir. Ni pomagalo.

041.jpg

Vsak dan, ko sem šel mimo sem opazoval to tiho vojno in se spraševal kako se bo končala. Pa seveda zamudil celotno fotozgodbo. Hotel sem fotografirati vsak dan kako se stvar odvija, pa se je potem prehitro končala.

Potem je tisti vojščak za pravice soseske, pločnika, ulice in odpadkov zapičil veje v zelenico, čez katero se je dovažalo do famoznega parkirišča. Pa tudi ni pomagalo. In potem veliki finale. Kar en dan se je zgodil, spet tiho kot ponavadi. Vojščak, ki je kot kaže imel res vsega dovolj, je v zelenico zabil kole in zasadil zelenje. “Ha”, si je mislil, to bo pa ja dovolj, čez to si ne bojo upali. In si res ne upajo več. Pa še eno vrv je napeljal pred “parking”.

051.jpg

021.jpg

061.jpg

Tako se je vojna končala. Tiho kot je prišla. Nad zlom je zmagala dobrota. :)

In tihe cestne vojne so se preselile na nova bojišča. :)

  • Share/Bookmark

On the road again

11.04.2008 ob 15:55

Link.

  • Share/Bookmark

Tomaž Polenec – chef restavracije Brioni

10.04.2008 ob 12:47

Zgodba lokala Brioni se nadaljuje:

KUHARJEV DAN

Tomaž Polenec vstane, si pomane oči in se odpravi na tržnico. Tam se gre nabiralništvo in nabere vse kar potrebuje za jedi, ki si jih je že zvečer naskiciral. Košara je zvrhana, rože nabrane. Spotoma se ustavi v vinskem skladišču, da izbere še vina. Potem pa brž v restavracijsko kuhinjo. Lonci letijo, ponve takisto, nabrušeni noži spuščajo sekljajoči zvok, kuharji žvrgolijo. Krožniki se grejejo, omakice brbotajo. Tomaž posluša, če je orkester sestavin uglašen. Kot umetnik nariše krožnik. Barve, skulpture, arome. Gostje so pripravljeni. Akcija. Gremo. Tomaž zadržano postreže in zaželi dober tek. In teče nazaj in dela naprej in spet vse tiste brbončično trgajoče vonjave,…
Zaklene restavracijo. Gre domov. Ampak ne pred TV. Ne. Usede se pred pečico, kjer se naužije pogleda na medseboj se prelivajoče, topeče, presnavljajoče sestavine.
Tomaž je kuhar, chef. Tomaž je umetnik.

o01.jpg

o02.jpg

o03.jpg

o04.jpg

o05.jpg

o06.jpg

o07.jpg

o08.jpg

o09.jpg

o10.jpg

o11.jpg

o12.jpg


  • Share/Bookmark

O blefu in Euro-demonstration 2

8.04.2008 ob 07:58

Zadnje čase se res sprašujem o blefu v fotografiji. Kaj je blef in kaj ne? Drugače povedano, kaj je laž in kaj ne? Pa ugotavljam, da je blef v bistvu kar vse in nič hkrati. Manipulacija je že pogled nekoga, ki je le nekdo in ne vsakdo, skozi objektiv in pritisk na sprožilec. Blef so že oči same, saj, različne, ne podajajo popolnoma enakih barv. Učitelj fizike v srednji šoli nam je lepo razložil, da v bistvu ne vemo kako kaj dejansko izgleda, ker je to kar mi vidimo le pogled in občutenje skozi nam omejena čutila. Kar mi čutimo da je ravno, je mogoče v resnici zavito. Kar je rdeče je mogoče v drugem, nam neznanem spektru, neka frekvenca,… In kaj je resnično? Kaj je resničnost? Že beseda vse pove RES – NIČNO. Ničnost je res povsod.

Poglejmo črno-belo fotografijo. Je svet črno bel? Ampak črnobela fotografija ima takoj nekaj več, takoj diskriminira moteče dejavnike in s tem filtrira naša čutila, ki naj bi s tem prej dojela bit. Blef? Za tiste, ki gledajo preko barv in črnobelih odtenkov verjetno nima smisla ne barva, ne obdelava, ne tehnika,… ampak le vsebina. Na koncu pa se pokaže, da vseeno hočemo blef.

Hecno.

Tule je, po filtriranju, še ČB različica evropskih delavskih demonstracij.

01.jpg

Opazovalca s podstavka.

02.jpg

Podarjeni balon.

03.jpg

Vsi drugačni vsi enakopravni?

04.jpg

Opazovalca pred kavarno.

05.jpg

Pohod.

06.jpg

Pest in V.

07.jpg

Ta dva sta me kar objela in smo vsi trije skakali naokoli. :)

08.jpg

Kontrasti.

09.jpg

Počitek.

10.jpg

Kaj pa upokojenci?

11.jpg

Lutka brez glave, obrazi v senci.

  • Share/Bookmark

Telefonska govorilnica

7.04.2008 ob 12:43

Link.

  • Share/Bookmark

European workers Euro – demonstration (Evropske delavske demonstracije), Ljubljana 05.04.2008

6.04.2008 ob 02:44

Tokrat je bila energija precej drugačna kot na jesenskih slovenskih delavskih demonstracijah. Ni bilo napetosti, vse je potekalo mirno. Obrazi so bili nasmejani. Evropejci so bili kar srečni in zadovoljni v Ljubljani. Lep izlet so imeli. Vreme sončno. Policisti in redarji prijazni.

d01.jpg

Do 14h so se vseevropski delavski demonstranti zbrali pred Gospodarskim razstaviščem. Potem so krenili po, za promet zaprti, Dunajski in Slovenski cesti na Kongresni trg kjer so bili govori vodij evropskih sindikatov. Problem prenizkih plač, problem neenakosti dodeljevanja plač glede spola, vedno višji življenski stroški,… Rock partizani so izvedli par pesmi. Množica je malo poskakala, potem pa se mirno razšla. Bilo naj bi okrog 35.000 protestnikov 54 sindikalnih organizacij iz 29 držav.

Fotoreportaža:

d06.jpg

Velika množica demonstrantov se je zbrala pred Gospodarskim razstaviščem.

d05.jpg

Ob 14h je množica krenila proti Kongresnemu trgu.

d02.jpg

Turistično.

d26.jpg

Z roko v roki.

d03.jpg

d08.jpg

d09.jpg

d21.jpg

Nasmejano.

d12.jpg

Nekateri so dobili spominke.

d11.jpg

Evropska prestolnica – Ljubljana.

d14.jpg

Nasmejani varuhi/nje.

d15.jpg

Pomladno.

d16.jpg

Veseli Hrvati.

d18.jpg

Meščani so mahali.

d19.jpg

Slovenske rožice za evropske delavce.

d27.jpg

d32.jpg

Debate med slovenskimi delavci.

d29.jpg

Pred WC-ji.

d33.jpg

Različne emocije med protestniki.

d35.jpg

d34.jpg

Nekateri so demonstrirali po svoje.

d36.jpg

Cvet slovenskega fotoreporterstva z Juretom Erženom na čelu. Jure ima trenutno razstavo v Cankarjevem domu. Priporočam.

d38.jpg

Evropski sindikalni voditelji so spregovorili množici.

d43.jpg

Množica je vzklikala.

d39.jpg

Kričala.

d41.jpg

Se poljubljala.

d46.jpg

Norela.

d47.jpg

d45.jpg

Dvigovala pesti in prste v V.

d44.jpg

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič v akciji.

d52.jpg

Evropa pod Ljubljanskim gradom.

d48.jpg

Potem so, med seboj različni delavci,…

d49.jpg

…obsedeli.

d50.jpg

d53.jpg

In pod budnim očesom vsepovsod prisotnih varuhov,…

d54.jpg

…v spremljavi uličnih “delavcev”, odšli nazaj v Evropo.

  • Share/Bookmark

Moj tata Danilo Rovan – kamnosek, umetnik, kipar

4.04.2008 ob 08:31

Kdo bi si mislil, da bo mojega tata na stara leta zagrabilo, da bo kiparil. Predlani se je vpisal v kamnoseško delavnico, sedaj pa že sam posreduje znanje. Ja ni kaj, tata ima kamen v duši. Odkar ga poznam je imel stik s kamni. Ko sem bil še mali mulc, sem mu pomagal zidati tiste kamnite zidove okoli hiše. Ampak on ne da bi zidal iz malih kamnov kot se to navadno dela, ne, on je sestavljal te zidove iz največjih možnih skal, ki jih je še lahko pritovoril domov. Stoenka, prikolica, rokavice in gas v “Skrivce” po skale. Še dobro, da ni šel kakšen prst kdaj v maloro. Čeprav, enkrat se pa spomnim kako mu je en kamen sploščal palec. Valil je ogromno skalo, in ko jo je spustil na drugo se je na njej ležeča kamnita plošča prevalila, kot bi naredila preval, točno na palec. Tistega, prvi moment zariplega, sekundo za tem pa absolutno maksimalno rjovečega obraza ne bom nikoli pozabil. Ni kaj, ljubezen do kamna boli. :)

ta01.jpg

Sedaj je še večji kamniti odvisnik kot kdajkoli prej. Kamorkoli gre gleda le kamne. Lani nas je obiskal na morju, in kaj je gledal, ko smo se sprehajali po obali, kamne. Kamen, kamen, kamen, kamen. Ta je gladek, uni je mehek, ta ima žilo, un ima noter fosile,… In potem jih kleše in pili in gladi in pulira in to dleto, un majzl, ta kompresor, una šmirklšajba,… Faca je, ni kaj. Ko sem videl njegov prvi izdelek sem rekel, o matr, huhiče, jebeila ceista tata, to pa ni kar tako. Od takrat me vedno znova preseneča. Zdej mi že pravi, če mu lahko v Ljubljani zrihtam kakšen prostor za razstavo, če mu lahko fotografiram izdelke, če mu lahko naredim katalog,… Res je gajsten.

Tako sva se v soboto spravila fotografirat njegove izdelke, in ko se dobita dva Rovana na istem mestu, ideje kar vrejo. Sovo sva namontirala na drevo, petelina sva nesla v najvišjo travo, čapljo sva peljala na eno prav posebno jaso, hobotnico sva dala v tolmun, korito sva namontirala v potok in bila total mokra,… O ja, že dolgo se nisva imela tako fajn skupaj. A ne tata. :)

i01a.jpg

Kamnito korito.

i02a.jpg

Prva sova na Mrtincvi figi.

i05.jpg

Druga sova.

i03a.jpg

Čaplja. Kamen kombiniran s kovino.

i09a.jpg

i04a.jpg

Petelin na paši.

i07a.jpg

Konj.

i08a.jpg

Trta med trtami.

i11.jpg

Hobotnica v vodi.

i10.jpg

Planika.

i06a.jpg

Na travi počivajoči angelček.

ta02.jpg

Tata in sova.

  • Share/Bookmark

Praholovci

3.04.2008 ob 10:47

Link.

  • Share/Bookmark