Le Samo

Trajala je, dokler se ni končala.

Kar kakšna 2 meseca bi rekel. Vojna med vozniki, ki svoje avte parkirajo kjer se le da in med stanovalci – domačini.

Zanimivo kako je nekomu prišlo na pamet, da bi lahko parkiral za kontejnerji za smeti. In je parkiral, ampak to so opazili tudi drugi in tako je bil tam parkiran skoraj vsak dan drugi avto. Lepo skrit za smetmi.

Nekomu pa to ni bilo všeč in je začel vojno proti tem prostoparkirnikom. Najprej je začel pred parkirani avto postavljati kanto za organske odpatke. Pa ni pomagalo. Potem je parktat zapeljal za avto kar cel kontejner za papir. Ni pomagalo.

Vsak dan, ko sem šel mimo sem opazoval to tiho vojno in se spraševal kako se bo končala. Pa seveda zamudil celotno fotozgodbo. Hotel sem fotografirati vsak dan kako se stvar odvija, pa se je potem prehitro končala.

Potem je tisti vojščak za pravice soseske, pločnika, ulice in odpadkov zapičil veje v zelenico, čez katero se je dovažalo do famoznega parkirišča. Pa tudi ni pomagalo. In potem veliki finale. Kar en dan se je zgodil, spet tiho kot ponavadi. Vojščak, ki je kot kaže imel res vsega dovolj, je v zelenico zabil kole in zasadil zelenje. “Ha”, si je mislil, to bo pa ja dovolj, čez to si ne bojo upali. In si res ne upajo več. Pa še eno vrv je napeljal pred “parking”.

Tako se je vojna končala. Tiho kot je prišla. Nad zlom je zmagala dobrota.

In tihe cestne vojne so se preselile na nova bojišča.

Objavljeno v 15.04.2008 ob 12:06 in zapisano pod miks .