Le Samo

Pravijo, da nikoli ni prepozno, zato ta objava šele sedaj.

Vedno sem se spraševal, zakaj se ljudje najmanj poročajo pozimi, čeprav je ravno takrat najboljši čas za stiskanje na prvo poročno noč. Pomislite, spomladi je že bolj vroče, poleti je prevroče, jesen, no ta je še najbliže prijetnim mrzlim večerom in nočem.
Šalo na stran, danes živimo v super ogrevanem okolju. Tako da… Po drugi strani me pa res zanima statistika, kdaj je največ porok.

Januarja sem fotografiral eno super poroko. Andreja in Boštjan sta se vzela konec meseca. Kaj vse čaka mladoporočenca na zimski dan, kaj šele fotografa, ki ne ve ali bo sneg ali bo dež, led, globoko pod ničlo, kdaj bo tema, če bo oblačno,… Ampak vse se reši in vse se da. Na srečo je bil lep nepremrzel sončen dan in jaz že ob 8.30 v Slovenj Gradcu, pri frizerju. Najprej frizura, potem še ličenje. Andreja je kar žarela… in žarela cel dan. Pravzaprav smo žareli kar vsi. Super smo se imeli do jutranjih ur. Andreja, Boštjan, vso srečo vama želim!!!

Poročna fotoreportaža:

Slovenj Gradec v jutranjem prebujanju.

Prva fotografija, ko sem prišel v frizerijo in testiral opremo.

Andreja v obdelavi.

Potem sva se preselila v kozmetični salon.

Finiširanje.

Silhueta za domačimi vrati.

Domači v pričakovanju.

Vmes sem imel par minut prostih in našel tole kompozicijo.

Obleka je bila že malo nestrpna.

V bistvu tole oblačenje ni ravno enostavno.

Zaključni gib in konec oblačenja.

Tule pa res ni kaj za dopolniti, a ne?!

Brez podvezice pa ne gre.

Andreja je v ogledalu preverila, kako se vidi podvezica.

Še en portret, potem pa sprejem ženina.

Odhod iz sobe.

Evo, ta mi je pa ena najljubših fotografij s te poroke. Kot da bi gledal v tri sobe. Tri zgodbe na enem posnetku.

Ženin prihaja…

…in naleti na oviro.

Ajaj jaj, a bo sedaj ženin postal “zapornik”?

Boštjan je moral narisati svojo nevesto, da mu jo pripeljejo, pa so mu zamenjali list in ponudili drugačno nevesto.

Potem je štorija tekla dalje in se srečno zaključila. Starši so bili kar veseli.

In sta se našla…

Vmes se najde kakšen tak moment. Ja, reportersko fotografiranje poroke zahteva nenehno iskanje dogajanja. Počitka dejansko ni. Ves čas je potrebna 100% koncentracija. Ampak se splača.

Še zadnje moške debate pred odhodom.

Bil je res lep zimski dan.

Šopek.

Zadnji trenutki “samskega” življenja.

Čestitke…

Zunaj je par pričakala godba na pihala.

Čez grajsko dvorišče je šel le en snop sončnih žarkov.

Poziranje.

Glede na temperature smo morali kar pohiteti.

Real life photography.

Veselje pred odhodom v cerkev.

Šal za Andrejo.

Prstana.

Rižotanje, oziroma rižanje.

Boštjan s strašnim pogledom, na poti na zabavo.

Detajl pred večerjo.

Svatje so zahtevali, da se kar naprej poljubljata.

Zabava se je razvnela.

Bilo je skoraj kot na kakšnem rock koncertu.

Hlajenje razgretih čevljev.

Sem pa tja je kdo malo zaspal.

Torta.

Zabava se je potem s takim tempom nadaljevala do jutra.

Takole… Res me fascinira ta poročna individualnost. Vsaka poroka ima popolnoma svoj karakter. Če mi uspe to prikazati, sem dosegel, kar sem hotel.

Mladoporočenca pa…, uživajta! In seveda vso srečo pri še lepšem dogodku.

Objavljeno v 26.05.2008 ob 12:02 in zapisano pod miks.