Arhiv za Avgust, 2008

Danes 21.08.2008 otvoritev fotografske razstave “Ljudje pri delu” Društva Popotnih Fotografov in Fotoreporterjev (DPFF)

21.08.2008 ob 07:52

Danes 21.08.2008 ob 19.00 je v knjižnici v Domžalah otvoritev društvene razstave Društva popotnih fotografov in fotoreporterjev z naslovom “Ljudje pri delu”. Vsi ste karseda vljudno vabljeni!

Predstavilo se bo 32 članov društva s po eno fotografijo. Ena bo tudi moja.

Za tiste, ki ne poznate tega društva, “šef”društva je Arne Hodalič, kdo ga ne pozna. Mislim, da kaj drugega niti ni potrebno dodati.

Torej, še enkrat, vsi vljudno vabljeni.

Vabilo:

dpff-01.jpg

Moja fotografija: Gospod išče po smeteh, Piran – tržnica 2007

03-copy.jpg

Moja rezervna fotografija: Kolesarka nabira regrat, Kranj 2007
05-copy.jpg

Fotografiji sta iz serije Urbani anonimneži.

  • Share/Bookmark

Film proti digitalu

9.08.2008 ob 08:23

Včasih je bil film, potem so začeli digitalci, potem so ti digitalci postali tako dobri, da je že težko dobiti film in na koncu ugotoviš, da je film le film.

t01.jpg

Raznorazne debate kaj je bolje, kaj je bolj ostro, kaj se da bolj obdelati,… se konča, ko v roke primeš npr. Hasselblada, v katerega prej vstaviš film formata 120, kar pomeni da so negativi veliki 6×6cm, in začneš fotografirati.

t02.jpg

V fotografiji ne gre le za tehniko, gre za fotografa, njegovo glavo in za prst iz katerega se prenese vsa tja skoncentrirana energija na sprožilec in na film. Gre za filozofijo, gre za občutek. Ker kaj je pomembno? Najprej ideja, potem pa čas, zaslonka, objektiv in medij kjer ideja pristane in ostane. To je vse. Enostavno in karseda skromno. Zato tudi so dobre fotografije tako preproste. Zato tudi vse več odličnih fotografov spet prestopa na film in na srednji format.

t04.jpg

Naj bo dovolj. Treba je poskusiti. In vsi nadebudni fotografi, ne bo vam žal. :) Veliko stvari se spremeni. Hitrost fotografiranja, daljša priprava, svetlomer, nezmožnost rafalov in preveč posnetkov za en motiv, stojalo, natančno kadriranje, otežkočeno snapshotanje,… in seveda cena filmov, razvijanja, skeniranja, izdelava fotografij,… Več je časa za fotografijo kot tako.

t05.jpg

Seveda pa tekme film : digitalu noben ne dobi, ker je vsak zase super za določeno stvar in uporabo.

Pričujoči posnetki so nastali na barju s Hasselbladom in 80mm/f2,8 objektivom na Kodak Portra 160 ISO negativ.

  • Share/Bookmark

FOTOPUB 2008 – festival dokumentarne fotografije

7.08.2008 ob 06:59

Fotopub 2008, rečem lahko le, da je bilo nepozabno in nepopisno. Moj nasvet: kogar zanima dokumentarna fotografija, kdor bi rad dihal in živel le in samo fotografijo cel teden, se družil z resničnimi mojstri fotografije na svetovnem merilu, se pogovarjal o fotografiji in ne le o opremi, …, potem je Fotopub nekaj najboljšega kar se mu lahko zgodi v naši mali deželici. Ja kaj pa naj, kot pa da delam reklamo, festival je res fantastičen. Pa še dober cviček imajo dol v Novem mestu. :)

02a-copy.jpg

V fotoaparat gleda umetniški vodja Fotopub-a Chris de Bode. Četrtkova nagrada. Testiranje Nikona D700. ISO-3200, 35mm, F/2, čas: 1/60sec.

14a-copy.jpg

Nikon man, Sandra in Uroš. Četrtkova nagrada. Testiranje Nikona D700. ISO-3200, 35mm, F/2, čas: 1/10sec.

01a-copy.jpg

Četrtkova nagrada. Testiranje Nikona D700. ISO-3200, 35mm, F/2, čas: 1/30sec.

Sam sem se ga udeležil prvič. Zakaj sem se ga udeležil? Ker sem hotel imeti teden dni časa zase, za projekt, ki ga delam že leto dni, za čas z mentorjem in za dokončen koncept, ki ga v letu dni nisem uspel najti. Hvala Robertu, hvala vsem mojim “sošolcem” na masterclassu, sedaj mislim da vem kako naj bi zadeva stekla naprej. Ampak pustimo to.

03a-copy.jpg

Fotopub spregovori. Četrtkova nagrada. Testiranje Nikona D700. ISO-6400, 35mm, F/2, čas: 1/100sec.

04a-copy.jpg

Zadnje priprave. Četrtkova nagrada. Testiranje Nikona D700. ISO-6400, 35mm, F/2, čas: 1/50sec.

05a-copy.jpg

Ugašanja telefonov. Četrtkova nagrada. Testiranje Nikona D700. ISO-6400, 35mm, F/2, čas: 1/10sec.

12a-copy.jpg

Četrtkova nagrada. Testiranje Nikona D700. ISO-6400, 35mm, F/2, čas: 1/250sec.

Letošnja tema festivala je bila Human Footprint, odtis, ki ga človek pusti za seboj. Od nedolžnih papirčkov odvrženih na cesti do nuklearnih testov, ki povzročijo ogromne posledice za generacije zanamcev. Od ceta s katerim je bila pomita posoda v kateri so se skuhale testenine, do globalnih podnebnih sprememb, do novih črpališč nafte, do pobijanja malih tjulnov, do kitajskega zidu, do plastenke z vodo in izsušenih jezer,… Fotografi in mentorji (Robert Knoth – nl, Steve Forrest – uk, Chris de Bode – nl, Yann Mingard – ch, Dieter Telemans – b, J.B. Russell – usa, Kadir van Lohuizen – nl (gost Fotopuba)) so predstavili velikopotezne zgodbe z razstavami in s predavanji. Udeleženci pa smo poiskali male teme, obvladljive v tednu dni. Vsi smo se morali potruditi, da smo speljali spodoben projekt in imeli v soboto zaključno prezentacijo pred množico ljudi.

13a-copy.jpg

Pogled mladega fotografa. Četrtkova nagrada. Testiranje Nikona D700. ISO-6400, 35mm, F/2, čas: 1/25sec.

11a-copy.jpg

Med projekcijo. Četrtkova nagrada. Testiranje Nikona D700. ISO-6400, 35mm, F/2, čas: 1/10sec.

08a-copy.jpg

Po projekciji. Četrtkova nagrada. Testiranje Nikona D700. ISO-6400, 35mm, F/2, čas: 1/30sec.

Udeležil sem se masterclassa (najvišji nivo). Moj mentor je bil Robert Knoth, neverjeten nizozemski fotograf. Malokdo me na področju preseneti in prepriča. On me je popolnoma. Ko je pokazal njegov razvoj od nivoja 1 do danes sem se resnično zamislil. Začel je v Somaliji. Njegove fotografije so bile odlične klasično fotoreporterske in so funkcionirale kot posamezni posnetki za časopise, ni bilo zgodbe. Potem je prešel na naslednji nivo, zamenjal leica format za srednji 6×6 in spremenil koncept. Siera Leone – zgodba o ljudeh katerim je vojaška hunta odsekali roko ali obe roki in s tem izražala svojo prisotnost in nestrinjanje z vlado,… med projekcijo teh fotografij sem moral ustati in se sprehoditi malo naokoli po dvorani. Robert je predstavil reportažo na tako subtilen način, popolnoma brez akcije, brez krvi, brez trupel,… ampak le enostavni portreti ljudi brez rok. Zgodba me je zadela direkt in naravnost. Teh fotografij ne bom pozabil nikoli več. Potem je prešel na naslednjo stopnico in govoril o sedem letnem projektu nuklearnega opustošenja v bivši Sovjetski zvezi. 20 let po Černobilu, Mayak, Tomsk,… Težka tema. Moreča. Morbidna. Strašna. In ljudje še vedno živijo tam in še vedno so tam tudi tako radioaktivna območja, da se lahko tam zadržuješ le 45min. Ogromno ljudi ima raka, dedni zapisi se kvarijo,… Projekt je delal kot kombinacijo krajine in vsakodnevnega življenja, kar je snemal na leica format in portretov ljudi, snemal na 6×6 format. Vse črno belo. Kot glavna točka zgodbe, oziroma poudarek in izhodišče hkrati mu je služila zgodba o Annyi, mladem dekletu, v zadnjem stadiju raka. Spet ena tista srce parajoča zgodba, ki pa pove vse o stvareh, ki so se dogajale in o njihovih posledicah. Da je presekal to 7 letno zgodbo, je na hitro naredil zgodbo v Pakistanu, o moških nočnih plesalkah in tudi prostitutih za moške. Spet težka tema. In ovitek te knjige zgleda navzven tako perfektno lep, da kar ne pričakuješ kaj se skriva noter. Genialno. Zaključil je s predstavitvijo projekta o globalnem segrevanju, o izginjanju aljaškega otoka in o resničnem življenju eskimov. Zgodba je bila precej drugačna od tistega kar se vidi v National Geographicu ali v Severnih obzorjih. Naprej ga bo pot vodila zelo nevarnim zgodbam naproti. Vso srečo Robert. Oziroma kar obema. Robert namreč deluje v tandemu s svojo ženo, ki je novinarka. Ona piše, on fotografira. www.robertknoth.com, tudi tule

09a-copy.jpg

Žiriranje. Četrtkova nagrada. Testiranje Nikona D700. ISO-6400, 35mm, F/2, čas: 1/80sec.

07a-copy.jpg

Chris pred razglasitvijo zmagovalca. Četrtkova nagrada. Testiranje Nikona D700. ISO-6400, 35mm, F/2, čas: 1/40sec.

Moj klasičen dan je zgledal približno takole. Vstajanje ob 6.30. Hiter zajtrk, odhod okrog 7.00. Delo na terenu od 3-6h. Vmes kakšen sendvič. Prihod nazaj, pretakanje fajlov na prenosnik. Iskanje mentorja in debata o posnetem materialu. Če sem delal manj, sem se udeležil tudi dopoldanskih predavanj od 10-12h. Kosilo. Debata z mentorjem in ostalimi “sošolci”. Navadno smo vsi komentirali vse. Ob 16h popoldanska predavanja, forumi, debate. Ob 19h vsak dan otvoritev fotografske razstave. Ob 21h projekcije in predavanje. Potem je bilo še, kot bi rekel Mlakar, kaj za popit in kakšno rečt in ura je bila mimogrede precej blizu tisti, ko je moj petelin na mobiju začel kikirikati.

10a-copy.jpg

Ob ognjemetu in razglasitvi zmagovalca četrtkove nagrade. Testiranje Nikona D700. ISO-6400, 35mm, F/2, čas: 1/20sec.

V četrtek se je zgodila Četrtkova nagrada pod pokroviteljstvom Nikona. Nagrado 1500€ je dobil Jean-Christophe Couet (Francija) za svojo zgodbo Zahodni in vzhodni Sakartvelo, zgodbo o mladostniških zaporih v zahodni Gruziji in Abhaziji. Dobra zgodba, dobre fotke. Tudi sam sem “tekmoval” za najboljšo zgodbo. Konkurenca je bila kar huda. Vse čestitke Jean-Christophu!

06a-copy.jpg

Po četrtkovi nagradi. Testiranje Nikona D700. ISO-6400, 35mm, F/2, čas: 1/100sec.

Torej, bilo je nepozabno. Odnesel sem ogromno zelo pametnih in uporabnih stvari. Predvsem sem pa dobil potrditev o tem, da sem na svoji, a pravi poti. Še kakšen nasvet za konec, tak ki ga je dobil marsikateri udeleženec Fotopuba. Najpomembnejše pri fotografiranju je to, da veš kaj delaš in kaj hočeš narediti in dobiti. Če to veš vnaprej, potem skoraj ne moreš zgrešiti. Pa to, da je dovolj le en objektiv in to fiksen in to 35mm na leica formatu. Izrezi so bogoskrunstvo, izrez se naredi, ko se fotografira. Ja spet k koreninam. Tako smo delali včasih. Stara šola, ki pa pozna bit fotografije. Včasih sem fotografiral ravno tako, nič izrezov, le 28mm objektiv in to je to. Aja, pa film, to je žmoht.

Projekt, ki sem ga delal na Fotopubu in že prej, bom nadaljeval naprej, Robertu bom pošiljal kar bom naredil in mogoče nastane ven kaj zanimivega. Dobil pa sem nasvet naj fotografiram na kaj večjega kot leica in naj delam na film. Torej, Hasselblad je sposojen, filmi kupljeni in čakajo, da gremo na sprehod. :)

No še nekaj, imeli smo možnost izposoje Nikonove pro opreme, tako za cel dan. Nikon je bil glavni sponzor festivala. Testiral sem novi fotoaparat D700 in moram reči, da je to to. Je kot bivši filmski aparat F100. Robusten, neverjetno dobro sede v roko, je majhen in ravno prav težek, neprimerno bolj mi je všeč kot D3. In fajli? Hm. Enaki kot D3. Kaj to pomeni? Da lahko uporabnik razmišljati o fotografiji drugače kot prej. Fleš, nikoli ga nisem maral, tu ga lahko ljubim, ker ga ne potrebujem. Na zgornjih fotografijah sem opisal tudi ISO, čas in zaskonko. Predvsem visoki ISO je fantastičen. Naredil sem par fotografij na papir in naj naj rečem, 6400 je normalen, oziroma uporaben. Aja, zgornje fotografije so bile posnete v JPG zapisu po tovarniških nastavitvah, le pomanjšane so in malo poostrene.

Vsi vabljeni na FOTOPUB 2009!

  • Share/Bookmark